EWA

Kaj vpliva na udejstvovanje žensk v političnem prostoru?

Vplivi

Tradicionalne družbene in spolne norme lahko pomembno vplivajo na odločitve žensk za aktivnejšo politično delovanje. V kolikor v neki skupnosti še vedno prevladuje prepričanje, da je politika prostor v katerem (primerneje in pametneje) odločajo predvsem moški, ženskam pa je namenjena vloga skrbnic zasebnih prostorov in težav, to močno zavira stopnjo njihove udeležbe in zanimanja za politiko.

 

Če je politična socializacija neke skupnosti zavezana ohranjanju spolnih stereotipov in reproduciranju tradicionalnih spolnih norm, namesto da bi temeljila na načelih vključenosti in enakosti (v družinah, šolah in praksah političnega sistema), slednje predstavlja veliko oviro za aktivnejših vstop žensk v politiko. Ženske, ki se morebiti odločajo za aktivnejši vstop v politiki, so namreč na vsakem koraku seznanjene z obravnavo političark znotraj politične arene in v družbi širše. K temu je pomembno dodati tudi medijsko reprezentiranje žensk v politiki. V kolikor so ženske, ki soustvarjajo aktualni politični prostor v medijih podvržene neenaki obravnavi in so deležne seksističnega in šovinističnega posmeha, ki ostaja nereflektiran in nekritiziran, s tem ne ustvarjamo spodbudnih pogojev za širše vključevanje žensk v politiko.

Volilni sistem lahko s podpornimi pravnimi in institucionalnimi okvirji pomembno prispeva k večji zastopanosti žensk v politiki. V Sloveniji smo, po dolgih letih demokratičnega deficita, ki ga je v politiko prinašal nizek delež žensk, s spremembo ustave, predpisali minimalni delež  za vsakega izmed spolov na kandidatnih listah (spolne kvote), ki je pripomogel k enakopravnejši reprezentiranosti. Najprej je bil ta delež predpisan za volitve v Evropski parlament (2004; ciljni delež: 40%), nato za volitve na lokalni ravni (v občinske in mestne svete) (2005; ciljni delež: 40%) in nazadnje še za volitve v Državni zbor (2006; ciljni delež: 35%). Izrazite skoke deleža žensk v državnem zboru moramo pripisati tudi nastanku novih strank, ki na volitvah dosežejo dobre rezultate in zaradi ožje baze na izvoljiva mesta in okraje postavljajo tudi ženske  in ne toliko dejanski spremembi (politične) kulture in preseganju spolnih stereotipov na področju žensk v politiki.

Politične stranke lahko aktivno pripomorejo k spodbujanju ženskega političnega participiranja – uvedejo lahko notranje sisteme spolnih kvot, ki predvidevajo da se tudi na najvišjih strankarskih pozicijah predstavijo ženske, obstoječe razlike med spoloma znotraj strankarskih struktur pa lahko presežejo tudi s prednostnim obravnavanjem ženskih kandidatk. Stranke lahko (mlajšim) ženskam, ki jih potencialno zanima politično delovanje ponudijo mentorske programe, ki bi jim omogočili bližje spoznavanje z naravo delo in potrebnimi veščinami in znanji za učinkovito sprejemanje političnih odločitev. Politične stranke lahko ustanovijo posebne sekcije, ki se ukvarjajo z vprašanji povezanimi z vlogi in položajem žensk v družbi: enakost spolov, reproduktivne pravice, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter podobno, s čimer (ne)posredno omogočajo širši vstop v politično areno ženskam. Stranke morajo ustrezno nasloviti tudi vprašanje potencialnega nasilja, diskriminacije in nadlegovanja na podlagi spola (z ustreznimi mehanizmi in strategijami), s čimer ustvarijo varen prostor, ki je zavezan doseganju enakosti spolov. 

Ker so bremena usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja povsod po svetu še vedno neenakomerno razdeljena na pleča žensk, ki opravijo veliko večje količine skrbstvenega in gospodinjskega dela od moških, jih lahko slednje odvrne od aktivnejšega sodelovanja v politiki, ki zahteva veliko časa in odsotnosti. Tudi za doseganje enakopravnejše zastopanosti žensk v politiki, je pomembno spodbujati prakse usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki temeljijo na enakosti spolov in ki aktivno spodbujajo moške pri opravljanju skrbstvenih in gospodinjskih opravil.

Ker je politika še vedno razumljena kot prostor v katerem že stoletja delujejo predvsem moški, je ženskam otežen dostop do usmerjenega izobraževanja, usposabljanja in kreiranja vezi s centri politične moči, ki bi jih lahko odprli vrata v svet politike. 

Izzivi, s katerimi se soočajo ženske ob vstopu v politiko:

Ženske se še vedno, povsod po svetu, pogosto srečujejo z zakoreninjenimi stereotipi in predsodki, ki postavljajo pod vprašaj njihove vodstvene sposobnosti ter spodkopavajo njihovo verodostojnost in potencialno učinkovitost v političnih vlogah.

V političnih sferah so ženske izpostavljene različnim oblikam seksizma, od mikroagresije do odkritega nadlegovanja, kar ustvarja okolje, ki jih odvrača od sodelovanja in onemogoča napredovanje.

  • Osredotočenost na videz namesto na politiko: Ženske političarke so deležne nesorazmerne pozornosti medijev, ki je usmerjena na njihov videz, osebno življenje in obnašanje. Ženske v politiki so tudi tiste, ki so najbolj pogosto povprašane o njihovih sposobnostih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Ta pozornost pogosto zasenči razprave o njihovih političnih predlogih in prispevkih.
  • Stereotipni portreti političark: Medijske podobe žensk v politiki pogosto utrjujejo spolne stereotipe, jih uvrščajo v ozke vloge ter spodkopavajo njihovo avtoriteto in verodostojnost kot voditeljic.
  • Invazivno poročanje: Vsiljivo poročanje medijev o osebnem življenju političark lahko odvrne potencialne kandidatke stran od političnega udejstvovanja.
  • Vpliv na javno mnenje: Predsodki, ki jih mediji prikazujejo o političarkah, oblikujejo javno mnenje, vplivajo na stališča volivcev in krepijo že obstoječe predsodke do žensk na vodilnih položajih.

Kljub temu, da predstavljajo polovico prebivalstva, so ženske še vedno precej premalo zastopane v vodilnih političnih vlogah in organih odločanja, kar ima za posledico politike in prednostne naloge, ki morda ne upoštevajo v celoti potreb in skrbi žensk.

Družbene norme in institucionalne strukture ohranjajo neenakost med spoloma v politiki ter ustvarjajo sistemske ovire, ki ovirajo napredek žensk in ohranjajo obstoječe stanje.

Pomanjkanje vidnih ženskih političnih vzornic lahko odvrne ambiciozne ženske od politične kariere, kar še povečuje razlike med spoloma v politični zastopanosti.

Kako opolnomočiti (mlade) ženske za vstop v politiko?

Zagotavljanje celovitih programov aktivnega državljanstva in mentorstva, prilagojenega mladim ženskam, jim lahko zagotovi znanje, spretnosti in samozavest za orientacijo v političnem okolju in opravljanje vodstvenih funkcij že v zgodnjem otroštvu oziroma mladosti.

Usmerjanje mladih žensk v organizacije zagovorništva kot so študentski sveti, mladinski parlamenti in podobno, jim pomaga spoznavati potencialno platformo za aktivno vključevanje v politiko, možnost izražanja svojih skrbi ter idej in zavzemanja za spremembe znotraj svojih skupnosti.

Izpostavljanje mladih voditeljic kot vzornic in predstavitev njihovih dosežkov v politiki lahko navdihuje in opolnomoča druge mlade ženske, da si lažje predstavljajo sebe kot prihodnje politične voditeljice, s čimer se odpravljajo ovire (stekleni stropovi in zidovi) ter izpodbijajo stereotipi.

Izkoriščanje moči družbenih medijev in digitalnih platform za krepitev glasov mladih žensk v politiki omogoča večjo udeležbo in povezanost ter učinkovitejšo mobilizacijo podpore, ozaveščanja in spodbujanja ukrepanja v zvezi z vprašanji, ki jih zanimajo.

Zagovarjanje mladim prijaznih politik, kot so znižanje starostne omejitve volilne pravice, povečanje zastopanosti mladih v organih odločanja in izvajanje vključujočih struktur upravljanja, daje mladim ženskam možnost, da aktivno oblikujejo politike in izpsotavljajo tiste prednostne naloge, ki še posebno vplivajo na njihova življenja.

Spodbujanje mladih žensk k sodelovanju v družbenih iniciativah, prostovoljstvu in delu v skupnosti krepi občutek državljanske odgovornosti in opolnomočenja ter postavlja temelje za njihovo prihodnje vključevanje v politični aktivizem in vodilne vloge.

Ponudba programov za razvoj vodstvenih sposobnosti, delavnic in usposabljanj, prilagojenih posebej za mlade ženske (EWA), spodbuja bistvene vodstvene sposobnosti, kot so komunikacija, pogajanje in strateško razmišljanje, ter jim omogoča, da postanejo učinkovite zagovornice sprememb znotraj svojih skupnosti.

Razbijmo mite

o ženskah v politiki

Ženske v politiki

PREŠTEJMO SE

34/195

Ženske so predsednice držav in/ali vlad zgolj v 34 državah sveta od 195.

26,5%

Ženske zasedajo 26,5 odstotka parlamentarnih mest.

>1/4

Na svetovni ravni je manj kot ena od štirih ministric ženska (22,8 odstotka).

Ob tem je pomembno poudariti še, da ženske najbolj pogosto vodijo ministrska mesta s področja človekovih pravic, enakosti spolov in socialne varnost, medtem ko moški prevladujejo na področjih politik, kot sta obramba in gospodarstvo.

 

Ženske predstavljajo približno polovico prebivalstva, njihovi pogledi in izkušnje pa se lahko pomembno (tudi zaradi neenakega položaja v katerem v družbi živijo) razlikujejo od moških stališč. 

VOLILNE PRAVICE

GIBANJE ZA VOLILNO PRAVICO ŽENSK

ključno poglavje

Gibanje za volilno pravico žensk predstavlja enega ključnih poglavij v zgodovini prizadevanj za enakost spolov in zagotavljanje demokratičnih pravic vseh.

DESETLETJA V TRAJANJU

Gibanje, ki ga je zaznamoval svetovni boj, ki je trajal dolga desetletja, se je začelo v 19. stoletju, z jasnimi prizadevanji zagotoviti volilno pravico ženskam in izpodbijati prevladujočo predstavo, da je aktivna in pasivna politična udeležba izključno domena moških.

VODSTVO NEUSTRAŠNIH

Pod vodstvom pogumnih in neustrašnih aktivistk ter vizionark, kakršne so bile Susan B. Anthony, Elizabeth Cady Stanton, Emmeline Pankhurst in številne druge, so ženske po različnih delih sveta organizirale shode, peticije in kampanje, da bi zahtevale svojo temeljno pravico do sodelovanja v demokratičnem procesu.

Ženske v politiki –

V SLOVENIJI

1897
Leta 1897 je na naših tleh začel izhajati prvi ženski časopis, poimenovan Slovenka.
1898
Leta 1898 slovenske učiteljice ustanovijo prvo žensko društvo.
1905 - 1907
Med letoma 1905 in 1907 so ženska društva in revije spodbudile močno debato o pomenu razširitve volilne pravice na ženske.
1911
Leta 1911, po spremembi zakonodaje o političnem združevanju, so tudi ženske dobile možnost vključevanja v strankarsko dogajanje.
2. svetovna vojna
V času druge svetovne vojne so se ženske povezale v Antifašistično fronto žensk in se aktivno povezale v boj proti antifašizmu.
1941
Leta 1941 je bila v parlament izvoljena prva žensk, leta 1945 pa je bila imenovana prva ministrica.
1946
Leta 1946 je ženska volilna pravica postala vpisana v ustavo, čeprav so lahko ženske na volitvah prvič sodelovale že med drugo svetovno vojno.
1990
Leta 1990 se ustanovi parlamentarna Komisija za žensko politiko.
1992
Leta 1992 se ustanovi Urad za žensko politiko.
2004
Leta 2004 se sprejme Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP), ki predvideva 40 % prisotnost obeh spolov na kandidatnih listah, pri čemer je nujno, da je najmanj en kandidat_ka vsakega spola uvrščen v zgornjo polovico liste.
2005
Leta 2005 spremembe Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) zagotovijo, da se kandidatne liste oblikujejo tako, da zagotavljajo 40 % delež obeh spolov, kandidati_ke v prvi polovici liste pa morajo biti postavljeni izmenično glede na spol.
2006
Leta 2006 sprememba Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ) vnese zahtevo, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listah.
2022
V letu 2022 je Slovenija izvolila prvo predsednico države v zgodovini Slovenije, to je postala dr. Nataša Pirc Musar, pa tudi prvo predsednico državnega zbora – mag. Urško Klakočar Zupančič. Aktualna vlada Republike Slovenije (izvoljena na volitvah leta 2022) šteje sedem ministric (tretjina članov vlade), ena od njih je tudi podpredsednica vlade.
maj 2022
Državni zbor Republike Slovenije (DZ) v tem mandatu (od maja 2022 naprej) šteje 36 poslank, kar pomeni 40 odstotkov vseh poslancev državnega zbora in pomeni za 11,2 odstotkov več predstavnic DZ kot v prejšnji sestavi (2018 – 2022 je bil delež žensk v državnem zboru 28,8 odstotka ali 26 poslank).
2022
V državnem svetu, ki šteje 40 članov, sedi 7 ženskih predstavnic (17, 5 % vseh).
2022
V letu 2022 se je sicer povečal odstotek žensk v občinskih svetih slovenskih občin in sicer iz 34,4 odstotka na 34,98 odstotka, prav tako pa se malenkost izboljšalo število občin, ki jih vodijo ženske – od 212ih oblin je 29 občin dobilo županje (v prejšnjem mandatu 22). Zgolj eno mestno občino v državi vodi ženska, Nuška Gajšek, je županja mestne občine Ptuj.

Ženske v politiki –

V evropski uniji

1952-1979
Pred uvedbo neposrednih volitev so Evropski parlament sestavljali poslanci in poslanke, ki so bili imenovani kot delegati in delegatke nacionalnih parlamentov. V več kot dvajsetih letih takšne ureditve je v Parlamentu odločalo zgolj 31 predstavnic.
1979
Prve neposredne evropske volitve so potekale leta 1979, v takratnem sklicu parlamenta pa je bilo le 15,2 % žensk. Takrat se je v zgodovino vpisala Simone Veil, ki je postala predsednica Parlamenta in prva ženska na čelu katere koli institucije EU.
Zadnje Evropske volitve
V Sloveniji smo na zadnjih evropskih volitvah izvolili enako število moških in žensk.
2019
Leta 2019 je Evropska komisija dobila prvo predsednico – Ursulo von der Leyen, prav tako je v istem letu vodja Evropske centralne banke postala Christine Legarde.
Januar 2022
Od januarja 2022 Evropskemu parlamentu predseduje ženska – Roberta Metsola, v trenutnem sklicu parlamenta ženske zasedajo 8 od 14 podpredsedniških mest (v prejšnjem sklicu so jih zasedale zgolj 5).

ČASOVNICA BOJA

ENAKOST SPOLOV V EVROPSKI UNIJI

1957
1957 – podpis Rimske pogodbe (enakost spolov s to pogodbo postane ena temeljnih vrednot skupnosti)
1975
1975 – Svet Evropskih skupnosti podpre načelo enakega plačila za ženske
1979
1979 – Po prvih neposrednih volitvah, parlament za predsednico izvoli žensko – to je postala Simone Veil
1984
1984 – Parlament ustanovi Odbor za pravice žensk
2000
2000 – Sprejeta je Listina EU o temeljnih pravicah, ki zahteva enakost med moškimi in ženskami na vseh področjih
2014
2014 – Sprejetje direktive o preprečevanju nasilja nad ženskami in trgovine nad ljudmi
2019
2019 – Ženske na volitvah v parlament zasedejo rekordnih 40 % sedežev

(MEDNARODNO) PRAVO
IN ZASTOPANOST ŽENSK V POLITIKI

ZDRUŽENI NARODI – Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979)

 

7. člen:

 
»Države članice bodo ukrenile vse potrebno za odpravo diskriminacije žensk v političnem in javnem življenju države, predvsem pa morajo ženskam pod enakimi pogoji zagotoviti pravico: 
Da glasujejo na vseh volitvah in javnih referendumih in da so voljene v vsa telesa, ki se izvolijo javno na volitvah;
Da sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju vladne politike in da zavzemajo vodilne položaje ter opravljajo vse javne funkcije na vseh ravneh oblasti;
Da sodelujejo pri delu nevladnih organizacij in združenj, ki se ukvarjajo z javnim in političnim življenjem v državi.« 

189. člen: Pri odpravljanju neenakosti med moškimi in ženskami pri delitvi moči in odločanju na vseh ravneh morajo vlade in drugi akterji spodbujati aktivno in vidno politiko vključevanja vidika spola v vse politike in programe, tako, da se še pred sprejetjem odločitev analizirajo učinki določenih politik in ukrepov, tako za ženske kot za moške.


195. člen: Vlade, nacionalni organi, zasebni sektor, politične stranke, sindikati, organizacije delodajalcev, podregionalni in regionalni organi, nevladne in mednarodne organizacije ter izobraževalne ustanove morajo:
Zagotoviti usposabljanja za vodenje in samopodobo za pomoč ženskam in dekletom, zlasti tistim s posebnimi potrebami, ranljivim skupinam žensk ter pripadnicam rasnih in etničnih manjšin, da se okrepi njihova samozavest in se jih spodbudi k prevzemanju odločevalskih položajev;
Imeti pregledna merila za odločevalske položaje in zagotoviti uravnoteženo sestavo organov za izbor glede na spol;
Vzpostaviti sistem mentorstva za neizkušene ženske in zlasti ponuditi usposabljanje, vključno z usposabljanjem na področju vodenja in odločanja, javnega nastopanja ter usposabljanja za vodenje političnih kampanj.

Protokol iz Maputa, uradno znan kot Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o pravicah žensk v Afriki, je prelomen pravni instrument, ki ga je Afriška unija sprejela leta 2003. Posebej obravnava pravice žensk in njihovo udeležbo v različnih vidikih življenja, vključno s političnim udejstvovanjem. V dokumentu je poudarjena pravica žensk do polnega sodelovanja v političnih procesih in procesih odločanja v njihovih državah. Države pogodbenice so pozvane, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev enakopravne udeležbe žensk v političnem vodenju, vključno s pravico voliti in biti izvoljena ter dostopom do političnih funkcij in udeležbo v ostalih javnih zadevah.


Ustava Republike Slovenije


14. člen
(enakost pred zakonom)
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Vsi so pred zakonom enaki.


43. člen
(volilna pravica)
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.